Boste po obisku Zavoda za zaposlovanje lažje našli službo?

Rekla je, da za to ni časa, naj na internetu najdem vzorce. Sem mislila, da je naloga svetovalca, da mi pomaga, da imam kar največ možnosti, da delo tudi dobim. Rekla je, da me je registrirala, naj spremljam objave zavoda in še sama iščem, da naj ji na prihodnje srečanje čez tri mesece prinesem vse prošnje, ki sem jih odposlala."

Iz pripovedi 37-letne mame dveh otrok, ki je od rojstva drugega otroka že tretje leto prijavljena na Zavodu, je očitno, da se svetovalci Zavoda RS za zaposlovanje zelo različno lotevajo svetovanja posameznikom. Nekateri bolj, drugi manj zavzeto: "Iščem zaposlitev za polovični čas, saj imam pogosto bolna otroka, a je ne najdem – sem namreč samohranilka, živim z mamo, ki je ostala nepokretna po možganski kapi. Dvakrat me je svetovalka napotila v neko službo, a sem ugotovila, da nisem ustrezala kriterijem – ne vem, zakaj mi takšno delovno mesto predlaga. Seveda vseeno pošljem prošnjo, a do sedaj nisem bila niti na razgovore prijavljena. Enkrat so mi že predlagali zaposlitev preko javnih del, kar sem sprejela, upala tudi na kasnejšo redno zaposlitev, a žal ni bilo tako. Nazadnje sem imela drugo svetovalko, ki me je veliko spraševala, kakšno službo si želim, povedala mi je tudi za brezplačne računalniške tečaje, na katere sedaj hodim. Ta svetovalka je bila super, moja se mi zdi preveč uradna, neosebna."

Do konca leta 2017 je med evropskimi državami Slovenija izstopala prav po visokem odstotku tistih, ki so dolgotrajno brezposelni. Šele po koncu leta 2017 je ta odstotek prvič padel pod evropsko povprečje. To je trenutno 3,4 % glede na aktivno prebivalstvo, v Sloveniji pa je zdaj dolgotrajno brezposelnih 3,3 %, kar kaže na pozitiven trend. O tem, kaj Zavod ponuja brezposelnim, smo govorili z Brigito Vončina z Zavoda RS za zaposlovanje. Za Slovenijo je značilno, da ob prijavi na Zavod vsak dobi svojega svetovalca, kar ni enako po vseh državah Evropske unije. "Pri nas dobi vsaka oseba svojega svetovalca, s katerim se lahko posvetuje, s katerim dejansko komunicira. Poleg matičnega svetovalca pa so tudi svetovalci, ki so specialisti za določena področja. Na primer, če je nekdo invalid, se lahko tako osebo pošlje k svetovalcu, ki se spozna na področje zaposlitvene rehabilitacije. Če ima nekdo težave z določanjem svojih zaposlitvenih ciljev, gre lahko k svetovalcu, ki je specializiran za poglobljeno svetovanje in lahko pomaga pri tem. Spet tretji lahko pomaga pri izbiri, katero izobraževanje ali usposabljanje bi bilo smiselno. Matični svetovalec pa koordinira in da že osnovne informacije glede na potrebe posameznika."

Svetovalci Zavoda za zaposlovanje imajo sicer na voljo širok spekter programov in ukrepov, ki vsak na svoj način skušajo ujeti posameznika, preden pade v krog dolgotrajne brezposelnosti ali pa so oblikovani tako, da naj bi mu pomagali tudi po daljši odsotnosti vrniti se na trg delovne sile. Sklopov je šest, od neformalnega izobraževanja in usposabljanja, kamor sodijo različni tečaji, do programov praktičnega usposabljanja. Tretji in peti sklop zajemata subvencionirane zaposlitve, bodisi pri delodajalcih ali za samozaposlene. Četrti nabor programov so javna dela, v šestem sklopu so spodbude, kakršne so povračilo prispevkov delodajalcem, spodbude prejemnikom denarnega nadomestila in druge.

Pri usposabljanju na delovnem mestu podatki kažejo, da je pri 72 % udeležencev po tovrstnem usposabljanju sledila tudi zaposlitev. Sledijo odstotki pri tistih, ki so zaposlitev dobili s pomočjo enega od programov subvencioniranja. "Za dolgotrajno brezposelne je namenjena subvencija 'Zaposli me'. Po enem letu je bilo zaposlenih še 60 % tistih, ki so bili upravičeni do te subvencije. To je že kar lepa doba, lahko govorimo o relativni uspešnosti programa," navaja Brigita Vončina. Pri tistih, ki so se udeleževali neformalnega izobraževanja – denimo jezikovnih tečajev, tečajev programov računalništva in tako naprej – so zabeležili zaposlitev v 57,2 % primerov. Ta odstotek je občutno višji pri mladih udeležencih, ki se po izvedbi tečaja zaposlijo v 72 % primerov.

To je na nek način dober kazalnik. Subvencija Zaposli me in javna dela kažejo, da pri dolgotrajno brezposelnih take spodbude na nek način učinkujejo. Seveda pa je pri dolgotrajno brezposelnih treba pogledati, zakaj so te osebe postale dolgotrajno brezposelne. Programi so lahko učinkoviti samo, če je zraven prava spodbuda in če je izbran pravi program."

Pri nekaterih posameznikih pa tega ni. In to je zelo velika nevarnost. Če ni več povpraševanja po njihovih kompetencah, se kar naenkrat znajdejo v situaciji, da se ne morejo vrniti nazaj na trg dela. Logična posledica je upad motivacije, samozavesti, kar se sklene v nek začaran krog, v katerem se potem posameznik vrti. To kažejo tudi podatki, koliko imamo posameznikov, ki ostajajo na Zavodu pet, šest, sedem tudi osem let." Takih, ki so prijavljeni med petimi in sedmimi leti, je 8,6 %, še nekaj več (9 %) je prijavljenih več kot osem let.

O tem, kako je več let neuspešno iskati zaposlitev, pripoveduje tudi 47-letna gospa, ki je že šesto leto prijavljena na Zavodu in skuša tudi sama poiskati načine: "V bistvu sama največ iščem, morda trikrat letno me tudi Zavod kam napoti. Bila sem na obveznih izobraževanjih zavoda, a so zelo splošna. Imela sem veliko vprašanj, a zanje ni bilo časa. Sama sem šla na pobudo kolegice na nekaj brezplačnih predavanj različnih izvajalcev, ki so mi zelo pomagala razširiti krog iskanja delodajalcev in predvsem spoznati, kaj si želim delati, v čem sem res dobra in s tem tudi za podjetje najbolj koristna." Ob tem je opozorila tudi na težavo, ki spremlja iskanje službe: "Bila sem zelo razočarana, da Zavod nič ne preverja delodajalcev – niti ne, ali imajo sredstva za plačilo iskanega delavca, kakšni so odnosi v podjetju, mobing, koliko je nenapisanih zahtevanih zadolžitev tudi zunaj  delovnega časa in tako naprej." Sama je imela namreč pred tem izkušnjo enoletne zaposlitve pri podjetju, ki zaposlenim tudi po tri mesece ni nakazalo plače, delavce pa sililo v neplačane nadure. "In ta delodajalec še vedno večkrat letno išče delavce preko Zavoda?!"

Dolgotrajna brezposelnost je zaradi upada motivacije in izgube veščine še posebej kompleksna težava. Tudi Brigita Vončina poudarja, kako pomembno je, da ljudje kljub nezaposlenosti ostajajo aktivni, ne le pri pisanju prošenj, ampak tudi v svojem lokalnem okolju, kjer so organizirani številni programi, ki lahko krepijo ali vsaj ohranjajo stik posameznika s socialnim in delovnim okoljem. O uspešnem pristopu, ki ga na Vrhniki z dolgotrajno brezposelnimi izvaja Andreja Jereb, si lahko preberete tukaj.