Oscar Wilde, ki velja za enega največjih dramatikov in intelektualcev 19. stoletja, je po bleščeči karieri zaradi razkritja svoje homoseksualnosti, zaradi katere je bil tudi zaprt, padel v nemilost tedanje družbe ter posledično tudi revščino. Tako je zadnje dni svojega življenja, preden je umrl za posledicami meningitisa pri 46 letih, preživel v skromnem hotelu na pariškem levem bregu.
V okviru postavitve umetniških del v sobi številka 16, kjer je Wilde umrl, visi njegov portret na smrtni postelji, ki ga je ustvarila britanska umetnica Maggi Hambling, sicer tudi avtorica spomenika znamenitega Irca, ki stoji v bližini Trafalgarskega trga v Londonu. Umetnica je želela ujeti Wildovo izjavo, ko se je približeval smrti, ko naj bi dejal: "Ali mora oditi tapeta ali pa jaz, bojim se, da bom to jaz," je književnikove besede za tuje medije povzel kustos Daniel Malarkey. "Čeprav so tapete, ki so Wilda vznemirjale, že zdavnaj zamenjali, je nekaj književnikove navzočnosti še vedno ostalo," je še dodal kustos in povedal, da se Hamblingova veseli, da je portret vrnila v sobo, kjer se je zgodil prizor.
Poleg omenjene slike je v hotelu na razstavi, ki bo na ogled le še do nedelje, med drugim predstavljeno delo pokojnega filmskega ustvarjalca in gejevskega aktivista Dereka Jarmana, portret Tilde Swinton, ki ga je v hotelu posnela Katerina Jebb, ter skulpturi Eleanor Lakelin iz lesa drevesa pred zaporom v Readingu, kjer je bil Wilde zaprt med letoma 1895 in 1897.
Naslov dela De Profundis (Iz globin) je vzet po Wildovem zadnjem delu, dolgem pismu, v katerem se spominja svoje ljubezni do mladega lorda Alfreda Douglasa, ki je pripeljala do njegovega propada, ter razmišlja o umetnosti in življenju. "To je eno največjih literarnih del v zgodovini, ki bi ga morali vsi prebrati," je svoje mnenje izrazil kustos.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.