Novo v Bogatihstanu: novi lastnik Novega Scotland Yarda

Rop pri belem dnevu?

Eden izmed odmevnih dogodkov, o katerih sem ta teden poročal in ga zelo na kratko, z enim stavkom, pokomentiral v oddaji 24 UR, je bila prodaja verjetno najbolj znanega sedeža policijskega poveljstva na svetu, ki ga gotovo poznate, tudi če nikoli niste bili v Londonu ali vas ta ne zanima. In sicer zaradi tistega vrtečega trikotnega kamna, na katerem se blešči napis NEW SCOTLAND YARD, saj se pogosto pojavlja v novicah, pa tudi v mnogih britanskih detektivkah in filmih. Na preostalih dveh stranicah trikotnika sta napisa METROPOLITAN POLICE in Working together for safer London (Sodelujemo za varnejši London).

Ta trikotni kamen je vse, kar bo od sedeža Meta, kot na kratko rečejo londonski metropolitanski policiji, ostalo Londončanom in Britancem. To je samo najnovejša epizoda v že dolgotrajni neskončni resničnostni nadaljevanki “Razprodaja Londona bogatim tujcem,” ki je v kričečem nasprotju z aktualno predvolilno verbalno drisko političnega razreda o tem, kakšnem dren vsepovsod povzroča domnevno pretirano priseljevanje (nebogatih) tujcev v Britanijo. Prejšnja, novembra letos, je bila prodaja enega izmed najbolj znanih londonskih poslopij, penisoidnega pisarniškega stolpa Gherkin tower. Za 886 milijonov evrov ga je kupil brazilski milijarder – banker Joseph Safra.

Namesto policije razkošna stanovanja

Nadaljevanje razprodaje Londona tujcem, ki ga nekateri že imenujejo Londonstan ali Bogatihstan (po nekaterih ocenah je samo takih, ki imajo najmanj 25 milijonov evrov v Londonu, štiri tisoč), ni edino, zaradi česar se mnogi sprašujejo: bi nas to moralo skrbeti? Nekateri pravijo, da je bila prodaja sedeža Novega Scotland Yarda, ki je bil to od leta 1967, za vsega 467 milijonov evrov finančni družbi iz Abu Dabija, enega izmed sedmih Združenih arabskih emiratov, rop pri belem dnevu. Čeprav je na dražbi plačala celo 151 milijonov evrov več, kot je bila začetna cena.

Na ruševinah Novega Scotland Yarda, ki je v westminstrski občini v bližini postaje Victoria, bodo postavili približno enake (70 metrov) visoke razkošne bloke s stanovanji, trgovinami in hotelom (na približno 65.000 kvadratnih metrih), ki bodo po sedanjih ocenah vredni približno 1,3 milijarde evrov (dobra naložba, ni kaj!). Z višjih nadstropij bo, kot je zdaj, lep pogled na Buckinghamsko palačo in westminstrsko parlamentarno palačo. Ti palači sta še v “britanski” lasti, vrednost Buckinghamske palače pa, mimogrede, ocenjujejo na milijardo funtov (1,265 milijarde evrov), po čemer naj bi bila najdražja nepremičnina na svetu.

Ta abudabijska družba finansira tudi izgradnjo 78-ih razkošnih stanovanj z vsem, kar sodi zraven, od bazena do telovadnice, in restavracije na zelo imenitnem naslovu 1 Palace Street, ki je čisto blizu Buckinghamske palače. Stanovanja ne bodo poceni. Kot predvidevajo, bo povprečna cena stanovanj blizu 75 milijonov evrov.

Emirati oziroma emiratska letalska družba so tudi največji sponzorji Arsenala (do leta 1919, za 15-letno pogodbo pa so Arsenalu menda dali 140 milijonov evrov).

Iz polne katarske … je lahko kupovat

Največji del Londona je v lasti katarske kraljeve družine (njihovega investicijskega sklada, v katerem se valjajo milijarde), ki je lastnica najbolj znane trgovine Harrods, najvišjega nebotičnika Shard in nešteto deležev v britanskih družbah, od trgovinske verige Sainsbury do olimpijske vasi, od Camdenske tržnice do letališča Heathrow, od londonske borze do banke Barclays (ta se je leta 2008, ko je bila v težavah, raje dokapitalizirala s katarskim denarjem kot s pomočjo britanske vlade, ki je z delnim podržavljanjem rešila tri druge velike banke).

Zgodba o Harrodsu, ki so ga Katarci kupili leta 2010 za 1,89 milijard evrov, je zanimiva. Vanj so menda potem vložili še dobrih 300 milijonov evrov, dve leti kasneje pa je ta snobovska trgovina za bogate povišala promet za več kot šestdeset odstotkov in presegla letni promet milijardo funtov (1,26 milijarde evrov). Mičkeno se že izgubljam v vseh teh milijardah, vendar vseeno: najnovejši katarski nakup je pisarniški stolp HSBC v Cityju, za katerega so pred nekaj tedni odšteli skoraj 1,4 milijarde evrov.

Ne vem, ali sploh kdo ve, koliko milijard so že Katarci “naložili” v Londonu. Po mojih približnih ocenah najmanj dvajset milijard evrov. Raje več. Po svetu naj bi njihove naložbe že presegle 220 milijard evrov. Mimogrede, v katarski stoodstotni lasti je tudi satelitska televizijska mreža Al-Jazeera. Katarci osvajajo svet z milijardami, čeprav jih je (brez tujcev) samo malo več kot je Ljubljančanov in čeprav imajo približno pol manjšo državo kot je Slovenija. Najbolj sporno je seveda njihovo finansiranje razvpite in srhljive islamske države - kalifata, ki je letos nastala v delih Iraka in Sirije.

Iz polne zadnjice je lahko … kupovat (tudi svetovno nogometno prvenstvo). Vse zahvaljujoč nafti in plinu (tretjino svetovnih zalog), zaradi katerih je ena izmed najbogatejših držav sveta, ki se na veliko prodaja za katarski denar.

Zaupanje v London ali nateg?

Včasih imam občutek, da bodo britanski politiki, med njimi konservativni župan Boris Johnson, ki bi rad postal britanski premier, pri prodaji Londona imeli pomisleke šele, če bi hotel kdo tujcem prodati Buckinghamsko palačo in da bodo do takrat vsi bolj ali manj naglas peli isto pesem dogmatskega neoliberalizma, da tuji nakupi kažejo mednarodno zaupanje v London in v njej lažni refren, da več ko je bogatih v Londonu in več ko bogati pokupijo v Londonu, bolj smo vsi Londončani bogati. Grrr …

Veliko o tem, kaj (n)imajo Londončani od vseh teh, posebno nepremičninskih nakupov, pove kratka zgodovina milijarderskih “blokov” (treh), ki so na skoraj najboljši možni londonski lokaciji, o kateri vse pove že naslov One Hyde Park, v katerem so super razkošna stanovanja prodajali po 7.581 evrov na kvadratni … čevelj (23.000 evrov na kvadratni meter).

Ko so zadnjič objavili seznam lastnikov, je postalo jasno, da so stanovanja v One Hyde Parku kupili večinoma tujci in sicer večinoma prek družb s sedežem v davčnih paradižih. V teh razkošnih blokih so manjši Združeni narodi nekaterih izmed najbogatejših Zemljanov: ruski nepremičninski oligarh Vladislav Dobronin in še nekaj ruskih milijarderjev, arabski šejki, kitajski milijarderji, nigerijska naftna milijarderka, kazahstanska pevka in tako naprej. Lastnica petih stanovanj v skupni vrednosti več kot 100 milijonov evrov naj bi bila družba Rose of Sharon, ki je registrirana na otoku Isle of Man. V resnici je lastnica nigerijska naftna milijarderka Folorunsho Alakija. Najbolj razkošno stanovanje na vrhu enega izmed blokov, ki je na treh nadstropjih, naj bi bilo last družbe z razvpitih Kajmanskih otokov. V resnici je lastnik katarski šejk. Najbogatejši Ukrajinec Rinat Akhmetov je v teh ekskluzivnih blokih kupil dve stanovanji, ker mu je bilo eno premajhno, in zanju odštel več kot 180 milijonov evrov.

Nateg stoletij

Samo 17 od 76 lastnikov, ki so kupili stanovanja za skupaj 2,2 milijardi evrov, je bilo stalno prijavljenih v One Hyde Parku. To pomeni, da neprijavljeni lastniki ne plačujejo nobenih davkov, razen občinskega, ki je zanje manj kot drobiž oziroma postavlja na laž britanske politike, ki trdijo, da si želijo, da bi London ostal magnet za bogate, da bi nam bilo menda vsem – zaradi njihove zapravljivosti in plačevanja davkov - bolje in bi bili vsi bolj bogati. To je nateg že prejšnjega stoletja, ki se nadaljuje. Bogati kupujejo od bogatih. In se izmikajo plačevanju davkov.

Res sem tujec v Londonu, vendar mi razprodaja tega edinstvenega mesta tujcem, posebej veliko krat sumljivi druščini super bogatih in družb, smrdi. Še manj mi diši razprodaja vsega tipično londonskega ali britanskega tujcem. Morda veste, da je večina ikonskih rdečih avtobusov v španski lasti, da so lastniki trgovin Selfridgea in Fortnum & Mason Kanadčani, da je hotel Dorchester brunejski, da je hotel Savoy prav tako v lasti bližnjevzhodnega šejka? Da o nogometnih klubih niti ne govorim …

To, kar me trenutno najbolj jezi, pa je, da vse dražjo vodo plačujem avstralskemu konzorciju (90-odstotni lastnik) in kitajski državni investicijski družbi (10-odstotna lastnica). Kot me seveda še vedno jezi, da so v Britaniji pred leti celo vodo sprivatizirali (po elektriki, plinu, železnicah in pravzaprav skoraj vsem razen zraka). Upam, da je v Sloveniji za vedno potihnila ideja o tem …

Britanska razprodaja je iz leta v leto večja. Če bo šlo tako naprej, bodo Londončani obenem kmalu vsi delali za tuje družbe in tuje lastnike. Kam to pelje? Zame je to zelo narobe svet.