Že več kot 1000 primerov oslovskega kašlja: zakaj takšen izbruh?

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Osebe, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.

Medtem ko je bilo v zadnjih 10 letih v Sloveniji le enkrat več kot 200 potrjenih primerov v enem letu, so v letošnjem letu zabeležili že 1164 primerov oslovskega kašlja. 

Razlogov za takšen izbruh je več, pravijo na NIJZ. "Vse bolj prihaja v ospredje imunski dolg. Pandemija covida in restriktivni ukrepi – nedruženje, socialna izolacija – so onemogočili kroženje raznih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki spodbujajo naš imunski sistem k tvorbi zaščitnih protiteles. Poleg tega cepljenje proti oslovskemu kašlju ne predstavlja dosmrtne zaščite in odpornost proti bolezni začne po nekaj letih usihati. Začela pa se je tudi spreminjati sama bakterija, ki povzroča oslovski kašelj. Zaporedje oz. seštevek vseh teh dogodkov rezultira v večji pojavnosti te bolezni," je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica območne enote NIJZ Celje. 

Poleg tega se po besedah Trop Skaze oslovski kašelj ciklično pojavlja v zagonih, kot tudi ostale nalezljive bolezni, in sicer na tri do pet let. 

Priporočljivo cepljenje nosečnic

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je pri nas brezplačno za dojenčke, otroke oz. mladostnike v osnovni in srednji šoli. Poleg tega zdravniki priporočajo cepljenje nosečnic čim prej po 24. tednu nosečnosti. 

"Sama nosečnost kot fiziološko stanje bodoče mame sicer ne predstavlja povečanega tveganja za težek potek oslovskega kašlja. Res je, da nosečnica zboli za enako obliko oslovskega kašlja kot nenoseča ženska podobne starosti, lahko pa intenzivni kašelj pri nosečnosti sproži prezgodnji porod," pove Trop Skazova. 

V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji cepilo okoli 1000 nosečnic proti oslovskemu kašlju. To je razmeroma majhen delež glede na to, da je na leto nosečih med 16.000 do 17.000 žensk v Sloveniji, poudarjajo na NIJZ. V letošnjem letu pa se je proti oslovskemu kašlju v Sloveniji cepilo skoraj 1000 nosečnic. 

Po besedah Trop Skazove je cepljenje nosečnic smiselno, saj le ta tvori specifično zaščito proti oslovskemu kašlju, ta zaščita v obliki protiteles pa prehaja preko posteljice v krvni obtok nerojenega otroka. "Ko se bo otrok rodil, bo imel na račun t. i. materinih protiteles zelo dobro zaščito, če bo prišel v stik z bakterijo v teh najbolj ranljivih tednih in mesecih, ko sam proti oslovskemu kašlju sploh še ne more biti cepljen – torej če je mlajši od treh mesecev. Materina protitelesa ga bodo varovala pred to okužbo," dodaja. 

Kako se oslovski kašelj prenaša in kakšni so znaki?

Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.

Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.

Oslovski kašelj je še vedno lahko vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.

Bolezen zdravijo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.