Ustavno sodišče: sodniki poročevalci so izbrani naključno

Peter Gregorčič je v utemeljitvi prijave na KPK zapisal, da je Rok Čeferin kršil določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o izogibanju nasprotju interesov s tem, ko je v zadevi, ki jo je predlagal DS, postal sodnik poročevalec, torej sodnik, ki usmerja in vodi zadevo. "Čeferin torej kot sodnik poročevalec odloča o združitvi zahteve državnega sveta z zadevo, v kateri zaradi nasprotja interesa sploh ne sme soditi," je zatrdil Gregorčič v utemeljitvi prijave. "Gre torej za nedvomen obstoj okoliščin nasprotja interesov," je še poudaril.

Ustavno sodišče je v odzivu zdaj pojasnilo, da se v skladu s poslovnikom nove zadeve sodnikom dodeljujejo praviloma po abecednem redu začetnic njihovih priimkov. Pri dodeljevanju zadev sodnikom ne predsednik ne ustavni sodniki nimajo nobene pristojnosti. 

"V zvezi z izločitvami ustavnih sodnikov je treba poudariti, da se ustavni sodniki ne morejo izločiti sami. Če dodeljeni sodnik poročevalec ob študiju zadeve oceni, da obstaja razlog, ki bi lahko narekoval njegovo izločitev, poda ustrezen predlog plenumu, ki o tem odloči. Zahtevo za izločitev sodnika sicer lahko podajo tudi udeleženci postopka (33. člen Zakona o Ustavnem sodišču). Predlog za izločitev se uvrsti na sejo Ustavnega sodišča takoj po njegovi vložitvi, Ustavno sodišče pa lahko predlogu ugodi in sodnika izloči ali pa predlog zavrne," so zapisali. 

Dodali so, da je bil Čeferin v konkretni zadevi naključno določen za sodnika poročevalca. Sam je podal predlog za svojo izločitev v tej zadevi, in sicer zaradi obstoja okoliščin, zaradi katerih je bil – tudi tam na svoj predlog – že izločen v sorodni predhodno vloženi zadevi. Predlog za izločitev je Ustavno sodišče prejelo 19. aprila, 25. aprila pa je bil uvrščen na sklic prihodnje seje plenuma, ki bo 9. maja. 

"V vsakem primeru ustavni sodnik, dokler plenum ne odloči o njegovi morebitni izločitvi, ne sodeluje pri obravnavi oziroma odločanju v zadevah in razen vložitve predloga za (svojo) izločitev ne opravlja procesnih dejanj. Tudi v tem primeru je ustavni sodnik dr. Čeferin postopal tako, enako kot že v prvi zadevi, v kateri je, kot navedeno zgoraj, prav tako svojo izločitev predlagal sam. Niso pa je, mimogrede, ne ob prvotni vložitvi pobude ne naknadno predlagali pobudniki," so dodali. 

 Pojasnili so še, da sodišče navedene zadeve do zdaj še ni obravnavalo. Ob večjem številu nerešenih starejših zadev, ki imajo praviloma prednost pri obravnavi, se to tudi sicer skoraj nikoli ne zgodi takoj po prejemu posamezne vloge.

Presoja ustavnosti novele Zakona o RTVS

Rok Čeferin je bil januarja lani izločen iz obravnave in odločanja o zadevi, v okviru katere je Ustavno sodišče presojalo ustavnost novele Zakona o RTVS. Uprava RTVS je pobudo za oceno ustavnosti, ki jo je konec leta 2022 vložil nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Gregorčič, novembra umaknila, sodišče pa o njej ni odločilo.

DS je nato decembra vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o RTVS, saj meni, da novela krši več členov ustave zaradi postopka sprejemanja in vsebine. Kot je Gregorčič zapisal v utemeljitvi prijave KPK, je DS takrat Ustavnemu sodišču predlagal, naj njihovo zahtevo za presojo ustavnosti združi z zadevo, v kateri je Ustavno sodišče Čeferina že izločilo.

V sporočilu za javnost je Gregorčič skupaj z avtorjem pobude za presojo ustavnosti novele Zakona o RTVS Matejem Avbljem pred dnevi zapisal, da na svetovni dan svobode medijev z obžalovanjem ugotavlja, da slovensko Ustavno sodišče "ni več sposobno zavarovati svobode izražanja, ki je prvi temelj svobode medijev". Menita, da sodišče ne more uresničiti ustavne vloge v razumnem času skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva. Poleg tega sodniki sodišča po njunem mnenju ne premorejo dovolj integritete, da bi zavarovali njegovo neodvisnost in nepristranskost.