Stojmenova Duh po burni razpravi ostaja ministrica

Debata ob današnji interpelaciji je večkrat zašla iz polja digitalizacije in vsebinskih očitkov interpelacije. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je med debato opozorila: "Ženske v politiki smo za marsikoga moteče. Sama nosim še dodatni nahrbtnik, sem tujka, migrantka, čefurka, po vaše."  Stojmenova Duh je po uspešno prestani interpelaciji ocenila, da ima podporo koalicijskih partnerjev. Prepričana je, da se zdaj lahko posveti nadaljnjemu delu in že zastavljenim projektom na resorju, ki ga vodi.

Interpelacijo zoper Stojmenove Duh je vložila opozicijska SDS. Za njen odhod je glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. Ob glasovanju je bila sicer odsotna večina poslancev SD, prisotni poslanci Levice pa so se pri glasovanju vzdržali.

Kljub temu pa je ministrica Stojmenova Duh po interpelaciji prepričana, da uživa zadostno podporo za nadaljnje delo. "Jaz čutim, da je podpora. Ne vidim nobene težave, da nadaljujemo po poti, ki smo si jo zastavili," je dejala v izjavi za medije po koncu seje DZ.

Tako je odločena nadaljevati zastavljene projekte na ministrstvu. Izpostavila je nekaj odprtih razpisov, napovedala razpis za alarmiranje in obveščanje ter krovni zakon o digitalni preobrazbi. Posvetili pa se bodo tudi prenosu nekaterih evropskih uredb s področja digitalizacije v slovensko zakonodajo, je še napovedala.

Opozicija Stojmenovi Duh med drugim očita odsotnost analize stanja pred nakupom računalnikov

Opozicijski poslanci so v razpravi med obravnavo interpelacije ministrice Emilije Stojmenove Duh med drugim opozorili, da pred nabavo 13.000 računalnikov ni bila izvedena ustrezna analiza stanja. Poslanci Svobode so na drugi strani izrazili prepričanje, da pri nakupu ne gre za afero, izpostavili pa so tudi nekatere posle prejšnje vlade.

Tereza Novak iz Gibanja Svoboda, v katere kvoto sodi ministrica za digitalno preobrazbo, je v razpravi izrazila prepričanje, da interpelacija nima nikakršne realne osnove. "Kaže na to, da stranka SDS res nima ne idej, še manj pa rešitev, da pa uporablja vse, kar je možno, zato da se ne ukvarjamo s stvarmi, ki ste nam jih vi zakuhali," je dejala.

Glede očitkov, da je ministrica negospodarno upravljala z javnimi sredstvi, je Novak izpostavila 800.000 evrov kazni, ki jo bo morala Slovenija plačati zaradi zamude pri sprejetju novele zakona o elektronskih komunikacijah. To kazen bo morala Slovenija po mnenju poslanke plačati samo zato, ker nekdo ni opravil svojega dela. "To je po mojem mnenju neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja," je dejala.

Tomaž Lisec iz SDS je glede kazni pojasnil, da je prejšnja vlada predlagala novelo zakona o elektronskih komunikacijah, vendar do njenega sprejetja ni prišlo, ker je takratna opozicija napovedala posvetovalni referendum.

Po mnenju Sare Žibrat (Svoboda) pri tem nakupu računalnikov ne gre za afero. "Ministrica ni nabavila golfov namesto mercedesov, ni zapravila skoraj dveh milijonov evrov za neustrezne ventilatorje, ki še do danes, torej že tri leta po nabavi, čakajo v bolnišnicah in se prašijo ter niso bili uporabljeni za zdravljenje niti enega covidnega bolnika," je dejala.

Spomnila je tudi, da je prejšnja vlada v začetku leta 2022 sprejela zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, s katerim je 29 milijonov evrov namenila za digitalne bone. Od tega zneska je šlo več milijonov evrov za slušalke podjetja Apple.

Radko Gladek (SDS) je bil na drugi strani spomnil, da je vlada septembra lani sprejela uredbo, ki naj bi bila podlaga za pripravo načrta za spodbujanje digitalne vključenosti. Ta bi moral med drugim vsebovati analizo stanja na področju digitalne vključenosti. Vendar do tega načrta in analize po poslančevih besedah nikoli ni prišlo.

"Razpis za nakup računalnikov je bil objavljen brez analize, brez kakršnegakoli načrta. Ne vem, na kakšen način ste prišli do te številke," je poudaril Gladek. Ob tem je Stojmenovi Duh in njeni ekipi očital, da niso vedeli, kaj potrebujejo in kaj kupujejo.

Prav tako je izpostavil trditve ministrstva, da se bo na računalnike namestilo odprtokodne operacijske sisteme, medtem ko je bil v razpisu med minimalnimi zahtevami za računalnike naveden certifikat proizvajalcev opreme o ustreznosti strojne opreme z operacijskim sistemom Windows 11, ki ni odprtokoden.

"Običajno, če nekaj nabavljamo, najprej ugotovimo potrebe," je glede odsotnosti analize stanja komentiral Jožef Horvat (NSi). Ob tem je od ministrice želel pojasnila o tem, kako poteka uresničevanje njene zaveze, da bodo do leta 2025 s širokopasovnim internetom vsa naseljena območja pokrita s širokopasovnim internetom.

Stojmenova Duh je pojasnila, da so črpanje evropskih sredstev za izgradnjo oprtih širokopasovnih omrežij generacij v času njenega mandata povečali na 15,5 milijona evrov. Ob nastopu njenega mandata je znesek znašal pol milijona evrov, je dejala.

Na vprašanje, kako je ministrstvo prišlo do številk, koliko prenosnikov se potrebuje, je izpostavila podatke, da je v prvem četrtletju leta 2022 internet uporabljalo 89 odstotkov državljanov. "Torej smo ocenili, da ostalih 11 odstotkov nima niti ustrezne računalniške opreme," je dejal in dodala, da je tudi to število bistveno večje kot 13.000.

Koalicija interpelacije ne podpira

Koalicijske poslanske skupine interpelacije ne bodo podprle. Predlog SDS tako podpirajo le v NSi. V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, Levica in SD so spomnili, da je DZ ta teden sprejel novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je podlaga za razdelitev prenosnih računalnikov, nakup katerih je bil povod za interpelacijo ministrice. Novela zagotavlja delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme in predstavlja pravno podlago za racionalizacijo načrtovanih procesov za zagotavljanje digitalne vključenosti.

Iskanje rešitev je po navedbah Boruta Sajovica iz Svobode, Mateja T. Vatovca iz Levica in Damijana Zrima iz SD trajalo predolgo, a so rešitve sedaj prejete. Ob tem te zagotavljajo, da ima načelo Prvi pride, prvi dobi vgrajene varovalke oz. opredelitve glede do dohodkovnih razredov. "Želimo si, da bi novela prestala praktični del, da zapremo sago računalniške opreme ter omogočimo dostop do opreme tistim, ki jo to najbolj potrebujejo," je dejal Zrim.

Do dela ministrice je bil Zrim kritičen, saj po njegovem ni dovolj, da resor opravlja zgolj tekoče posle. "Iz tega vidika smo nekoliko razočarani, da ministrstvo za digitalno preobrazbo do sedaj še ni pokazalo ambicioznosti v izvrševanju svojega poslanstva," je povedal. A je dodal, da so "vseeno dobili občutek, da si ministrica resnično prizadeva uresničiti ideje digitalne vključenosti", zato interpelacije o njenem delu ne podpirajo.

Po mnenju Levice je interpelacija preuranjena, saj je po njihovem ključno, da je zgodba z računalniki in potrditvijo novele zakona ta teden razrešena. "Interpelacija je orodje opozicije, da opozarja na po njihovem nepravilnosti oz. napake, ki jih naredi vlada, ampak v tem primeru je čas pokazal, da je bila že od začetka neutemeljena," je dejal Vatovec.

S Sajovicem sta bila kritična do SDS, ki ministrici in vladi očita koruptivna ravnanja in visoka korupcijska tveganja. Tašner je spomnil na covidne zgodbe o maskah iz papirja, testih, predihovalnikih in izgubljenih tovornjakih. "Kje so računalniki? V skladišču v Logatcu. Torej vemo, kje so. Ali vemo, kje je denar od orožja, komu smo ga prodajali, kje so zgodbe od Patrie? Ne, tega ne vemo," pa je nadaljeval Sajovic.

Izvajanje SDS je označil za "laži, izmišljotine, natolcevanja in sovraštva do drugačnih", ter opozoril, da ob obravnavi interpelacije, ki jo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj 10 poslancev, v dvorani sedi le sedem njihovih poslancev. "Kaže, na predlagatelj nima ne idej ne rešitev, ampak nasprotovanje do svobode in do napredka," je ocenil vodja poslancev Svobode.

Stojmenova Duh: Svoje naloge sem vestno opravljala

Stojmenova Duh je v nastopu pred poslanci v DZ vse očitke SDS ostro zavrnila. "Vse aktivnosti so bile izvedene skladno z zakonodajo, transparentno, učinkovito in z gospodarnim upravljanjem javnih sredstev," je dejala.

Glede očitkov o negospodarnem upravljanju javnih sredstev je ministrica spomnila na 29 milijonov evrov, ki jih je prejšnja vlada namenila mladim, ne glede na njihov socialni položaj, za digitalne bone za nakup računalniške opreme. Ob očitkih o zavajanju javnosti pa je dejala, da je prejšnja vlada javnosti zamolčala, da je v proračunu za izvajanje izobraževanj za osnovne digitalne kompetence starejših namenila sredstva za največ 5000 oseb, medtem ko je v tej starostni skupini več kot 750.000 upravičencev.

Ob očitkih o netransparentnosti nakupa prenosnikov je Stojmenova Duh pojasnila, da je šlo za odprt postopek, na katerega se je lahko prijavil kdorkoli, ki je izpolnjeval pogoje. "Vsa razpisna dokumentacija je javno objavljena in dostopna in vsak lahko preveri, da v tem postopku ni bilo nobene korupcije," je zatrdila.

Trditve, da na ministrstvu niso vedeli, za koga kupujejo računalnike, je Stojmenova Duh označila za laž. Lani sprejeta novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti je po njenih besedah namreč jasno določila upravičence do izposoje računalniške opreme, in sicer so na prvem mestu upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči, nato so otroci s posebnimi potrebami, potem so osebe s statusom invalida in na koncu upokojenci, ki prejemajo pokojnino nižjo od zagotovljene pokojnine.

Po lanskih avgustovskih poplavah je bil sprejet zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki določa, da ministrstvo zagotovi prenosne računalnike osebam javnega prava, ki izkažejo, da jim je bila v poplavah in plazovih uničena ali poškodovana računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo. Septembra lani je ministrstvo nato vsem slovenskim občinam poslalo poziv za posredovanje seznamov uničene ali poškodovane opreme. Na koncu je 39 računalnikov dobilo osem občin. Veliko zavajanja je bilo po prepričanju ministrice tudi glede opremljanja šol z računalniško opremo. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje jih je obvestilo, da je vsako leto zaradi zastarevanja po zavodih treba obnoviti od 7000 do 10.000 prenosnikov. Ministrstvo je nato približno 3000 prenosnikov tudi že razdelilo šolam.

Opozicijska SDS je v tem mandatu vložila že šest interpelacij. Na podlagi teh sicer ni bil razrešen še noben minister, sta pa tedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in tedanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan odstopila še pred zagovorom v državnem zboru.

Interpelacijo vložili konec januarja

Poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec so interpelacijo, ki jo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj 10 poslancev, vložili konec januarja. Povod za interpelacijo je nakup 13.000 prenosnih računalnikov za nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, ki ga je lani izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo. "Ravnanja ministrice kažejo, da ni primerna za vodenje ministrstva, saj je izgubila osebno integriteto, ki je nujna za opravljanje dela ministrice, glede na javnomnenjske ankete pa je izgubila tudi zaupanje javnosti," je v obrazložitvi predloga dejal Tomaž Lisec.

"Interpelacijo vlagamo zaradi sumov storitve kaznivih dejanj nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev, davkoplačevalcev in javnih financ zaradi negospodarnega in nesmotrnega nakupa 13.000 računalnikov ter negospodarnega in nesmotrnega upravljanja s 6,5 milijona evrov vredno investicijo, zavajanja javnosti v zvezi z njenim ravnanjem pri nakupu teh računalnikov, neuresničevanje obljub za zagotovitev politične stabilnosti in povrnitve zaupanja v demokratične institucije ter zaradi opustitve dolžnega ravnanja," je naštel Lisec.

Po njegovem mnenju se danes o tem sploh ne bi smeli pogovarjati. "Ministrica bi namreč morala biti v normalni demokratični državi, kjer se spoštujejo pravne norme, kjer se klientelizem in korupcija najvišjih vladnih funkcionarjev ne dogajata in kjer se spoštujejo vsaj minimalne moralne norme, že zdavnaj bivša ministrica," je povedal. Za to se po njegovih besedah v vladi vsaj malo trudi SD, medtem ko je premier Robert Golob tiho. "To pomeni, da podpira korupcijo in klientelizem," je dodal Lisec.

Njeno delovanje po njegovih navedbah kaže, da je bilo vse usmerjeno v rušenje dobrega in učinkovitega dela prejšnje vlade, ki jo je vodila SDS, in ministričinega predhodnika. "Po letu in pol ministrovanja ni pripravila in v DZ poslala niti enega zakona, ki bi prispeval k digitalni preobrazbi države, se je pa šele po 18 mesecih lotila sprememb zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki jo je baje motil z izgovori, češ da bo novelacija zakona prinesla dodatne in boljše ukrepe za digitalno opismenjevanje," je navedel Lisec.

V zgodbo je po njegovih navedbah vpletla še ministrstva za vzgojo in izobraževanje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, občine in podjetje Gen energija. "A dejstvo je, da računalniki še vedno čakajo v skladišču na ne vemo, koga - ali na uporabnike ali na še en razpis glede namestitve operacijskega in antivirusnega sistema," je dejal in navedel, da je sprejeta zakonska novela za razdelitev računalnikov krivična, saj v njej velja načelo: kdor prej pride, prej dobi.