Zahtevo za oceno ustavnosti bodo v SDS in NSi vložili, ko bodo odloki o razpisu teh dveh referendumov objavljeni v uradnem listu. To lahko stori najmanj tretjina poslancev.
Menijo namreč, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o konoplji pa poudarjajo procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.
V SDS in NSi bodo predlagali tudi zadržanje teh dveh referendumskih odlokov do končne odločitve ustavnega sodišča. Če bi se ustavno sodišče odločilo za njuno zadržanje, bi se lahko izvedba teh dveh referendumov zamaknila, kar pomeni, da volivci o teh vprašanjih ne bi odločali skupaj z evropskimi volitvami, 9. junija.
Državni zbor je namreč v četrtek razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah v DZ ter o rabi konoplje. DZ je odločil, da bodo referendumi potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo tako začeli teči 6. maja.
Takšno odločitev so podprli poslanci Svobode, ki so predloge odlokov tudi vložili, in poslanci Levice. V SD, kjer so sicer z dopolnilom predlagali, naj se posvetovalni referendumi izvedejo novembra, so se glasovanja vzdržali. V SDS in NSi pa so temu nasprotovali, z SD pa delijo mnenje, da bodo teme referendumov v kampanji zasenčile evropske teme.
"Ne moremo trditi, da bi zaradi posvetovalnega referenduma prišlo do neustavnosti"
Po mnenju predstojnika katedre za ustavno pravo Bardutzkyja je vprašanje o pristojnosti ustavnega sodišča glede presoje odlokov za razpis posvetovalnih referendumov zelo kompleksno. Spomnil je, da lahko ustavno sodišče presoja o splošnih aktih.
"Ustavno sodišče je že reklo, da je odlok o razpisu zakonodajnega referenduma splošni akt in povsem možno je, da se tudi v primeru razpisa posvetovalnega referenduma šteje za pristojnega. Toda posvetovalni referendum za razliko od zakonodajnega sam po sebi nima pravnih posledic. Zakonodajni referendum ima zelo otipljivo pravno posledico. Pri tem se lahko prepreči uveljavitev zakona, ki je bil sprejet v državnem zboru. Medtem pa so učinki posvetovalnega referenduma pravno neobvezujoči," je izpostavil.
Zato je po mnenju Bardutzkyja zelo dobro vprašanje, kaj točno bi presojalo ustavno sodišče in kaj točno bi bila vsebina njegove presoje, "kajti ne moremo trditi, da bi zaradi posvetovalnega referenduma prišlo do neustavnosti," je izpostavil.
Spomnil je tudi, da zakon o ustavnem sodišču kot pogoj za zadržanje izvrševanja izpodbijanega splošnega akta zahteva, da se izkaže, da bi v tem primeru lahko nastale težko popravljive posledice. Zato se po mnenju Bardutzkyja v primeru posvetovalnega referenduma, ki nima pravno zavezujočih učinkov, postavlja tudi vprašanje, katere bi bile s pravnega vidika težko popravljive posledice, je dodal.
"Še vedno mora državni zbor, pa če se strinja s stališčem, izraženim na referendumu ali ne, to pretopiti v zakon ali v neko drugo odločitev in šele takrat lahko nastanejo neke posledice. V tej fazi si težko predstavljam, kaj bi bile težko popravljive posledice," je izpostavil.
Bardutzky sicer v napovedi opozicije vidi predvsem poskus zamajati časovnico izvedbe referendumskega dne. A glede tega po njegovem razumevanju ni ovir, da se ga recimo ne bi izvedlo skupaj z evropskimi volitvami. "In dvomim, da bi ustavno sodišče interveniralo na tej točki," je dejal. Ne glede na to pa meni, da ustavno sodišče ne bo zavrglo zahteve za presojo.
Ustavni pravnik Igor Kaučič pa je ta teden za oddajo Ob 8h na Radiu Slovenija ocenil, da lahko ustavno sodišče odloča o odloku o razpisu referenduma, vendar samo v delu, ki se nanaša na njegovo izvedbo. O tem je v preteklosti že odločalo, ko je reklo, da referenduma ni mogoče izpeljati med počitnicami in dopusti, je opozoril v pogovoru za Radio Slovenija.
"Tokrat ne gre za to, zato mislim, da ustavno sodišče ne bo poseglo. Če bi opozicija želela vsebinsko presojo vprašanja, torej ali je posvetovalni referendum sploh dopusten, pa te pristojnosti ustavno sodišče nima. Ima ga samo za zakonodajne referendume," meni Kaučič.
KOMENTARJI (224)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.