Bančni sistem ostaja stabilen, kibernetsko tveganje zvišano

Poročilo o finančni stabilnosti, v katerem oceni sistemska tveganja v bankah ter drugih finančnih institucijah v državi, Banka Slovenije pripravlja dvakrat letno. "Tokratno poročilo prinaša kar nekaj pozitivnih sporočil," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal namestnik guvernerja Primož Dolenc.

"Svetovno gospodarstvo, pa tudi slovensko, se je izkazalo kot precej odporno na različne šoke in izzive, s katerimi smo se soočali v preteklih letih," je dejal. Omenil je še razmeroma ugodno gospodarsko rast in dejal, da so makroekonomske razmere v Sloveniji nekoliko ugodnejše kot v povprečju v EU, zadnje odločitve Evropske centralne banke pa da so pokazale, da nam je "z dvigi naših obrestnih mer uspelo znatno znižati inflacijo in inflacijska pričakovanja".

Bančni sektor je podobno kot v drugih državah evrskega območja lani dosegel zgodovinsko dobre rezultate poslovanja, hkrati pa se je splošna raven tveganj za finančno stabilnost znižala, ugotavlja poročilo. Tveganja za bančni sistem opaža predvsem v zunanjem okolju, pri čemer je Dolenc poudaril podnebna tveganja in v luči okrepljenih geopolitičnih trenj povečanje kibernetskega tveganja. "Tem tematikam kot nadzorniki posvečamo vedno več pozornosti," je dejal o vlogi Banke Slovenije.

Podrobneje je poročilo predstavila direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Meta Ahtik. Tveganja v bančnem sistemu kot celoti se znižujejo, hkrati pa se krepi odpornost bank na zaznana sistemska tveganja, je povedala. To je po njenih besedah povezano z ugodnimi rezultati poslovanja, ki se že prelivajo v dodaten kapital, ta pa krepi tudi kapitalsko odpornost bančnega sistema.

Večino izmed šestih sistemskih tveganj, ki jih analizira v poročilu, ocenjuje Banka Slovenije kot zmerna. Med njimi je tudi tveganje financiranja. Vloge nebančnega sektorja so se lani povečale manj kot v preteklih letih, a so ostale stabilen vir financiranja bank. Odvisnost od drugih virov je ostala majhna. "Vloge ostajajo najbolj pomemben vir financiranja, a največji del jih je še vedno vpogledne narave, kar po drugi strani ohranja zmerno raven tega tveganja," je povedala Ahtikova.

Tudi ocena tveganja za finančno stabilnost, ki izhaja iz trga nepremičnin, ostaja zmerna. Ob nadaljnjem upadanju števila prodaj se je rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjem lanskem četrtletju ponovno nekoliko okrepila. Večjega znižanja cen stanovanjskih nepremičnin centralna banka za zdaj ne pričakuje.

Oceno obrestnega tveganja znižali s povišane na zmerno

Oceno obrestnega tveganja je Banka Slovenije ob vidnem umirjanju kreditne aktivnosti, zmernejšem povečevanju deleža posojil s fiksno obrestno mero ter precejšnjem povečanju najbolj likvidnih naložb znižala s povišane na zmerno. Zmerna ostaja tudi ocena kreditnega tveganja. Kazalniki kakovosti portfelja na ravni celotnega portfelja ostajajo ugodni in stabilni, piše v poročilu. Ahtikova je povedala, da je gostinstvo, ki je bilo najbolj prizadeto v času pandemije, imelo izjemne padce nedonosnih terjatev, so pa višji deleži nedonosnih terjatev prisotni v predelovalnih dejavnostih. "Gre pa zaenkrat samo za nekaj podjetij," je dodala.

"Ocena dohodkovnega tveganja ostaja nizka," je nadaljevala in spomnila, da so banke lani dosegle rekordne prihodke. Poročilo sicer ob tem opozarja, da bodo banke težko vzdrževale dosežene ravni dohodka, ko se bodo obrestne mere začele zniževati, prav tako jim bo operativne stroške v naslednjih letih povečala uvedba davka na bilančno vsoto bank.

Od preostalih tveganj je Banka Slovenije ohranila oceno podnebnih tveganj na zmerni ravni, zaradi vse večjega števila kibernetičnih napadov pa je zvišala oceno kibernetskega tveganja z zmerne na povišano. Za zdaj so bili sicer v glavnem napadeni subjekti javnega sektorja, vendarle pa je bančni sektor tisti, ki je posebej ranljiv, je dejala Ahtikova.

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti je Banka Slovenije zvišala na visoko. "Razlog za to so seveda rekordni dobički lanskega leta, vse banke razen dveh so zabeležile najvišje dobičke v zadnjih 10 letih," je pojasnila Ahtikova. Ti dobički se tudi že precej prelivajo v kapital bank, je dodala in izrazila pričakovanje, da se bo ta trend še nadaljeval.